1974

Začetek urejanja gaja

Na pobudo mozirskega turističnega društva je Krajevna skupnost Mozirje v sodelovanju z ribiško družino, planinskim, čebelarskim in hortikulturnim društvom ter Društvom vrtnarjev Slovenije leta 1974 začela urejanje Mozirskega gaja. Podjetje za urejanje voda Nivo iz Celja je izdelalo geodetski posnetek, ki je vseboval tudi urbanistično rešitev s spremembo namembnosti zemljišča. Nekdanja gmajna, ki so jo domačini koristili za pašo živine, je obsegala dobrih pet hektarov, ko pa so pašo opustili, se je prostor zarasel z gostim grmičevjem, kjer so se kopičila divja odlagališča odpadkov.

Ureditev ribnika

Podjetje Nivo je skupaj z Ribiško družino Mozirje na vzhodnem delu gmajne uredilo ribnik površine 127 arov, ob katerem je ribiška družina postavila svoj dom. Osrednji del parka je v smislu prve jugoslovanske razstave cvetja v naravi z lastnim projektom uredilMiha Ogorevc. Pri urejanju je sodelovalo Društvo vrtnarjev Slovenije, ki se je odzvalo vabilu Mozirjanov.

Postavitev etnografskih objektov

Tvorci Mozirskega gaja, med katerimi velja še posebej izpostaviti takratnega predsednika mozirskega turističnega društva Ivana Zupana in vrtnarja Jožeta Skornška, so v parku postavili nekaj etnografskih objektov, da bi obiskovalcem pričarali podobo življenja naših prednikov. Kašča, kovačija, čebelnjak, vodni mlin, prevžitkarska hiša … govorijo o tem, kako so živeli naši dedje in babice.

1978

Slovesno odprtje Mozirskega gaja

Mozirski gaj je bil slovesno odprt 27. aprila 1978, ko je Mozirje gostilo republiško prireditev Hortikultura 78. Množice obiskovalcev so občudovale delo slovenskih vrtnarjev in domačinov. Gaj, ki si ga je tega leta ogledalo kar 80 tisoč obiskovalcev, je postal vzoren primer človekove omike. Da bi kar v največji meri poudarili njegovo regionalno oziroma državno pomembnost, so tvorci gaja njegovo prvotno ime še pred uradno otvoritvijo spremenili v Savinjski gaj, ki je bilo v uporabi do leta 1998. Zaradi lažje prepoznavnosti so takrat Savinjski gaj preimenovali nazaj v Mozirski gaj in tako že z njegovim imenom določili njegovo lokacijo, kar je v poplavi informacij sodobnega časa pomembna prednost.

Hortikultura 78

Po prireditvi Hortikultura 78, ki se je po spomladanski razstavi cvetja na prostem nadaljevala z veliko poletno cvetlično parado skozi Mozirje, je skrb za vzdrževanje in nadaljnji razvoj parka prevzela Krajevna skupnost Mozirje. Imenovan je bil odbor za urejanje Savinjskega gaja, ki so ga sestavljali člani Društva vrtnarjev Slovenije in krajani Mozirja. Kljub številnim težavam, s katerimi se je ubadal omenjeni odbor z Jožetom Skornškom in Janezom Žagarjem na čelu, je park napredoval in z leti postajal še lepši.

1981

Poplave

Spomladi leta 1981 ga je prvič prizadela poplava, ko je skozi gaj tekoča Savinja odnesla precej zemlje, spodkopala nekaj dreves, onesnažila zelenice in odplavila klopi. Upravljavci so uspeli sanirati posledice poplave, postaviti ograjo okoli ribnika in podaljšati pergolo v parku.

1982

650 letnica Mozirja

Ko je leta 1982 Mozirje praznovalo 650-letnico podelitve trških pravic, se je v praznovanje vključil tudi Savinjski gaj. Največja paša za oči je bil večerni spored praznika z naslovom Savinjski gaj v pesmi in besedi. Na splavu sredi ribnika se je zvrstila vrsta kulturnih točk, za konec pa je obiskovalce navdušil še veličasten ognjemet.

Naslednja leta niso bila “z rožicami postlana”

Žal tudi kljub temu uspehu Savinjskemu gaju naslednja leta niso bila »postlana z rožicami«. Veliko je bilo nedorečenosti v zvezi z upravljanjem, širša družbena skupnost pa se je premalo ukvarjala z vprašanjem, kako sodelovati pri razvoju parka v smislu razvoja turizma celotne Zgornje Savinjske doline.

1984

5000 obiskovalcev gaja

Pomladi leta 1984 je bila v okviru Evropske konference rejcev rjavega goveda v Mozirju razstava plemenskih živali. Po razstavi so si obiskovalci razstave, bilo jih je preko pet tisoč, ogledali Savinjski gaj in bili navdušeni nad cvetočimi tulipani, urejenimi gredicami, negovanimi zelenicami in zanimivimi etnografskimi objekti.

Prostovoljne delovne akcije vsako leto

Društvo vrtnarjev Slovenije je kljub manjšim in večjim težavam vztrajalo v gaju in ga skupaj z domačimi zanesenjaki ohranjalo v lepi podobi. Vsako leto so se vrstile prostovoljne delovne akcije, ki se jih je udeležilo tudi petdeset članov društva. Najpogostejša opravila so bila redčenje zaraslega in manj estetskega drevja, prestavitev »preutrujenih« in urejanje novih cvetličnih gred.

1988

Razvitje društvenega prapora

Junija 1985 so v Mozirju pripravili praznovanje kresne noči. V programu pred glavnim slavjem so se na prireditvenem prostoru pred parkom predstavili domači godci in godbe na pihala, Savinjski gaj pa so obiskali poročni pari ljubljanske kmečke ohceti. Za slovenske vrtnarje je bila najpomembnejša točka razvitje društvenega prapora.

1988

Deseta obletnica obstoja

Leta 1988 je upravljanje Savinjskega gaja prevzelo Društvo vrtnarjev Slovenije.Deseto obletnico obstoja je park obeležil z mednarodno razstavo rezanega cvetja na prostem Cvetlična Forma Viva 88, ki je potekala od 9. do 12. septembra. Slovenski vrtnarji in prizadevni domačini pod vodstvom Jožeta Skornška so se znova angažirali do skrajnih meja, njihov trud pa so s svojim obiskom poplačali številni obiskovalci.

1990

Razstava cvetličnih aranžmajev na vodi

Leto kasneje so za začetek sezone v Savinjskem gaju pripravili razstavo cvetličnih aranžmajev na vodi – na strugi od mlina do izliva v ribnik. Ves teden so bili v večernih urah najlepši aranžmaji osvetljeni z reflektorji, kar je naredilo na obiskovalce izjemen vtis. Bogat sortni izbor holandskih tulipanov je ljubiteljem cvetja kar dober mesec dni ponujal očarljivi mavrični »colorit« na desetinah gredic po mozirskem parku. Na podoben način je bila pripravljena tudi istoimenska prireditev spomladi leta 1990.

Vodna ujma je v Savinjskem gaju naredila pravo razdejanje

In potem je prišel 1. november 1990. Nad Zgornjo Savinjsko dolino se je odprlo nebo in sicer prijazna Savinja se je tako kot večina ostalih vodotokov razlila preko svojih bregov.Vodna ujma je v Savinjskem gaju naredila pravo razdejanje: za posajenimi tisoči tulipanov in ostalih čebulnic ni bilo več sledu, ostalo pa je na stotine kubičnih metrov blata, grmovja, polomljenega drevja in ostale navlake. Vsi etnografski objekti v spodnjem delu parka so bili poplavljeni do višine preko enega metra in prepolni blatnega mulja. Mlin, kovačija, kmečka hiša in poškodovana kašča z inventarjem so dajali dobesedno grozljivo podobo. Oba paviljona s pergolo sta bila tako rekoč uničena. Odneslo je vse kovinske koše za smeti in večino parkovnih klopi. Od številne združbe spomladi tega leta posajenih rododendronov jih je ostala le peščica. Zablatena struga in ribnik sta ostala brez rib …

1991

Obnova parka

A na srečo je tudi tedaj nad črnogledostjo mnogih, ki so park kratko malo odpisali, zmagal neomahljiv optimizem. Takoj, ko je voda odtekla, je Jože Skornšek organiziral čiščenje in odvoz nanesenih materialov ter uredil nekaj gredic z ostanki uskladiščenih in neodplavljenih čebulnic. Poleg Mozirjanov so gaj pomagali čistiti in urejati tudi prostovoljci iz drugih slovenskih krajev in tako je bil preko zime do konca aprila 1991 precejšen del parka že toliko obnovljen, da ga je bilo mogoče odpreti za javnost. Gaj je ob tem dobil še javne sanitarije in okrepčevalnico.

1992

Živimo s cvetjem 92 in Živeti s cvetjem 93

Leta 1992 je upravljanje s Savinjskim gajem spet prevzela Krajevna skupnost Mozirje. Razstava cvetličnih aranžmajev pod naslovom Živimo s cvetjem 92 je napovedala, da je spomin na poplavo leta 1991 le še stvar preteklosti, prireditev Živeti s cvetjem 93 pa je to dejstvo le še potrdila. Tega leta je bila v parku končana gradnja kapelice Sv. Valentina, zavetnika vrtnarjev in zaljubljenih, jeseni pa je bil opravljen tudi njen blagoslov. V parku je v polni meri znova zaživel dom društva za varstvo in vzgojo ptic Kalin, katerega prizadevni člani skrbijo, da je v Mozirskem gaju na račun prelepih ptic pevk še več življenja in naravne lepote.

1994

Ekološko-hortikulturno društvo Savinjski gaj prevzame upravljanje parka

Spomladi 1994 je bilo na pobudo vrtnarja Jožeta Skornška in še nekaterih posameznikov, ki jim ni bilo vseeno, kaj se bo s parkom godilo v prihodnosti, ustanovljeno Ekološko-hortikulturno društvo Savinjski gaj Mozirje. Društvo je prevzelo upravljanje s parkom in uspelo k prostovoljnemu delu v obliki delovnih akcij spet animirati domačine. Seveda brez slovenskih vrtnarjev in cvetličarjev v vlogi stalnih sodelavcev in pokroviteljev tudi tokrat ni šlo.

1995

Preko 60 tisoč obiskovalcev

Po aprilski neformalni otvoritvi in prvomajski razstavi so »gajevci« organizirali še praznovanje kresne noči in tradicionalno jesensko prireditev, tokrat prvič pod naslovom Cvetje Evrope. Tega leta je Savinjski gaj obiskalo preko 60 tisoč obiskovalcev, med katerimi je bil tudi miljonti obiskovalec od uradne otvoritve gaja dalje.  Leto 1995 je bilo za gaj v znamenju investicij. Zgrajeno je bilo črpališče za namakalni sistem, dokončana ograja okrog ribnika, park je bil v celoti elektrificiran, popolnoma je bil preurejen mlin in njegova okolica, na vhodu je bila postavljena nova pergola, nabavljen je bil vodomet in kašča iz leta 1731. Največ obiskovalcev je privabila jesenska prireditev Cvetje Evrope 95, skupaj pa je Savinjski gaj tega leta obiskalo 80 tisoč obiskovalcev.

1996

Polnoletnost Savinjskega gaja

Svojo polnoletnost je Savinjski gaj dočakal z novo spomladansko prireditvijo Sejem – cvetje 96. Poleg razstave cvetličnih aranžmajev v parku so organizatorji pred parkom pripravili sejemski prostor, na katerem so se s svojo ponudbo predstavili najrazličnejši razstavljavci in prodajalci. 22. junija so se v gaju slovenski upokojenci srečali z Mitom Trefaltom v vlogi Košnikovega Janeza, prvi septembrski konec tedna pa je bil spet rezerviran za Cvetje Evrope. Za približno 15 tisoč obiskovalcev manjši obisk kot leto poprej je poskrbelo slabo vreme v glavni sezoni, to pa je vplivalo tudi na nekoliko manjši obseg investicij. Kljub temu so v gaju dokončali napeljavo namakalnega sistema, na strugi so namestili vodomete, skupaj z Območno obrtno zbornico Mozirje pa so temeljito obnovili kovačijo.

1997

90 tisoč obiskovalcev v letu 1997

Spomladansko prireditev leto kasneje so organizatorji poimenovali Cvetje in ideje 97. Raznovrstne cvetlične aranžmaje so postavili na ogled v šotoru pred parkom, sejemski prostor pa je znova zaživel v polni meri. Niz prireditev se je nadaljeval z vrtnarskim piknikom, junijskim nastopom Mita Trefalta v vlogi Janeza Svetokriškega, srečanjem lovskih pevskih zborov in rogistov, snemanjem treh oddaj Radia Ognjišče Zapojmo v rožcah in tradicionalno jesensko mednarodno razstavo Cvetje Evrope. Z Občino Mozirje je bila podpisana zakupna pogodba kot temeljni akt ureditve razmerij med lastniki zemljišč in objektov v parku. Ob ugodnih vremenskih razmerah je Savinjski gaj v letu1997 obiskalo skoraj 90 tisoč obiskovalcev.

1998

Mednarodna razstava cvetja Floriada 98

Jubilejno dvajseto leto je gaj pričakal v vsem svojem blišču s prvomajsko prireditvijo Cvetje in ideje 98. Obisk je bil odličen, veliki finale 20-letnice pa je park, znova preimenovan v Mozirski gaj, doživel prve dni septembra. Mednarodna razstava cvetja Floriada 98, ki jo je obiskal tudi takratni predsednik republike Milan Kučan, je s cvetlično povorko skozi Mozirje dokazala, da je Mozirski gaj edinstven hortikulturni objekt v Sloveniji in Evropi in da si kot takšen zasluži večjo pozornost in skrb, kot so bili nekateri pripravljeni priznati prvih dvajset let njegovega obstoja.

1999

Cvetlična mavrica tisočletja

V začetku septembra 1999 je v Mozirskem gaju potekala Floriada 99 z delovnim naslovom Cvetlična mavrica tisočletja. Najvidnejši slovenski floristi so tokrat uresničili idejo organizatorjev in na svojstven način uprizorili cvetlično mavrico na vodi. Iz istobarvnega cvetja vsake od osnovnih barv mavričnega spektra so oblikovali po lastnih zamislih ukrojene floristične kreacije, ki so skupaj tvorile smiselno celoto z idiličnim pridihom fantazijske mavrice na vodni gladini.

2000

1.500.000. obiskovalec

V zadnjem letu drugega tisočletja je spomladi v gaju potekala prireditev Cvetje in ideje 2000 s poudarkom na tulipanih. V začetku maja je neurje s točo dodobra oklestilo večino rastlin v parku, vendar so upravljavci uspeli v štirinajstih dneh odpraviti posledice in obiskovalcem omogočiti nemoten ogled. V tem času je Mozirski gaj obiskal1.500.000. obiskovalec.

Regata cvetja na vodi

Jesensko Floriado 2000 so poimenovali tudi Regata cvetja na vodi, saj so bili na slab kilometer dolgem potoku, ki teče skozi park, na ogled čudoviti cvetlični aranžmaji, plod dela slovenskih in nemških aranžerjev. V tem letu so v gaju etiketirali oziroma označili večino rastlin in tako radovednejšim obiskovalcem olajšali ogled.

Prehod v novo tisočletje

V novo tisočletje je Mozirski gaj vstopil s Festivalom cvetja in glasbe, v okviru katerega so nastopili Tereza Kesovija in še nekateri drugi uveljavljeni glasbeniki. Jeseni so znova dobili svojo priložnost cvetličarji, ki so v okviru prireditve Cvetje in ideje pripravili nepozabne kreacije iz rezanega cvetja.

2002

Tri nove pridobitve

Spomladi 2002 je gaj pozdravil obiskovalce s tremi novimi pridobitvami: muzejsko lokomotivo ob vhodu v park, žago venecijanko in vrtom rododendronov in azalej. V času prvomajskih praznikov so v gaju nastopili številni mladi glasbeniki iz nazarske, velenjske in zagorske glasbene šole, posebno atrakcijo pa je predstavljala razstava starodobnih traktorjev. Še večja paša za oči je bil večerni ogled parka v soju žarometov in bakel, ki so ga organizatorji pripravili v sklopu prireditve Cvetje in ideje sredi avgusta.

2003

Srebrna obletnica parka

Obeležitev srebrne obletnice je Mozirski gaj pričel konec aprila s Festivalom cvetja in veliko razstavo hortenzij in bogenvilij. Konec junija 2003 so v parku potekale pravljične kresne noči z Mitom Trefaltom, gala cvetlična razstava ob 25-letnici gaja pod naslovomCvetlična Forma Viva pa je potekala od 15. do 24. avgusta. Jubilejno leto je park sklenil s prvo razstavo buč in jesenskega cvetja, katere častni pokrovitelj je bil prvi predsednik slovenskega parlamenta dr. France Bučar.

2004

Cvetje Evrope – festival cvetja in glasbe

Prvomajske obiskovalce gaja v letu 2004 so na prireditvi Cvetje Evrope – festival cvetja in glasbe razveseljevali številni znani slovenski glasbeniki, v parku pa so spomladi tega leta začeli opravljati tudi civilne poroke. Po junijskih kresnih nočeh je sredi avgusta v parku potekala prva tekmovalna razstava slovenskih vrtnarjev v postavitvi in vzgoji cvetličnih nasadov z naslovom Poletje skozi cvetje. Razstavo buč so si obiskovalci ogledovali od 17. septembra do 3. oktobra.

2005

Postavitev razglednega stolpa SVEA

Spomladi 2005 je Mozirski gaj postal bogatejši za potomko najstarejše vinske trte na svetu, ki raste na mariborskem Lentu, najstarejšo mozirsko hišo, ki je preživela uničujoč požar pred več kot 200 leti, in za 18-metrski razgledni stolp SVEA. Poletje skozi cvetje je postreglo s pisano paleto primerkov kakovostnega slovenskega cvetja, razstavo plazilcev in gojenih ptic ter razstavo avtomobilskih starodobnikov. Jeseni je v gaju zaživel dnevni učni center za osnovnošolce, Mozirski gaj je obiskal zdaj že pokojni predsednik republike dr. Janez Drnovšek, sezono pa so znova sklenili z razstavo buč.

2006

Razstava buč in jesenskega cvetja

Program prireditev leta 2006 so v Mozirskem gaju začeli s spomladansko razstavo cvetja in vozil starodobnikov, nadaljevali konec junija s Pravljičnimi kresnimi nočmi in sredi avgusta z Razstavo poletnega cvetja, sklenili pa z Razstavo buč in jesenskega cvetja.

2007

Posaditev potomke najstarejše slovenske vinske trte

Leta 2007 so v gaju poleg potomke najstarejše slovenske vinske trte pod pokroviteljstvom vinogradništva Steyer iz Plitvice pri Apačah posadili še radgonsko ranino in dišeči traminec, jeseni pa so v parku zasadili šest tisoč čebulic tulipana z imenom Mozirski gaj, ki so v vsej svoji lepoti zacvetele spomladi 2008. Poletna razstava cvetja je bila posvečena orhidejam, kaktusom, bonsajem in gerberam, še pred zimo pa so lahko obiskovalci znova uživali v domiselnih aranžmajih buč in jesenskega cvetja.

2008

30-letnica parka

Najnovejše pridobitve Mozirskega gaja so drevored Evropske unije, japonski vrt in kozolec kot izjemno pomemben del slovenske etnografske dediščine. Jubilejno leto 2008 so v parku obeležili s prvomajsko razstavo cvetja in tulipanov, avgustovsko mednarodno cvetja in septembrsko razstavo buč in jesenskega cvetja. Z aktom o podelitvi dolgoročne upravljavske koncesije, ki so ga v sklopu praznovanja 30-letnice parka 14. avgusta 2008 podpisali upravljavci parka, predstavniki države, občine, generalnega sponzorja Svea Zagorje in Društva vrtnarjev Slovenije, so ustvarjeni stabilni temelji za nadaljnji razvoj Mozirskega gaja – za prihodnjih trideset let.

2010

Prva monografija

Leta 2010 je Mozirski gaj izdal svojo prvo monografijo, ki opisuje celotno zgodovino nastanka in delovanja parka. Pobudnika in glavna financerja monografije sta bila Oldrich Kettner in podjetje Vipap Krško.  Franci Kotnik je prispeval tekste, Vlado Lamut pa fotografije. Ranko Novak je monografijo oblikoval.

Istega leta so v Mozirskem gaju, v sodelovanju s klubom ljubiteljev zgornjesavinjskega želodca, 29. maja odprli tudi stalno izložbo – Izbo zgornjesavinjskega želodca.

2012

Poplava ponovno razdejala celoten park

Leta 2012 so v Mozirskem gaju skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije in Čebelarsko družino Mozirje uredili prvi vrt medovitih rastlin ter pomagali pri postavitvi novega čebelnjaka.

Tudi to leto november ni bil milosten do Mozirskega gaja, saj ga je 5. novembra spet poplavilo.  Park so obnavljali še globoko v naslednje leto. Ob obnovi je Mozirski gaj dobil čudovite čakre na travniku, ki so jih 21. junija 2015 počastili s prvim dnevom družinske joge v Gaju.

2016

Božična bajka je Gaju prinesla bogato zimsko sezono

Med 2. decembrom 2016 in 7. januarjem 2017 je bila v Mozirskem gaju izvedena 1. Božična bajka Slovenije. Po uspešnem dogovoru s partnerjem projekta iz Hrvaške so v Gaju smelo pristopili k delu in zadeli terno. Božična bajka Slovenije je pritegnila skoraj toliko obiskovalcev kot vsa poletna sezona in tako je nastala nova tradicija Mozirskega gaja, s katero je Gaj dobil tudi dve sezoni – pomladno-poletno in zimsko.