Ribiška družina Mozirje
Neposredno poleg Mozirskega gaja stoji dom Ribiške družine Mozirje.
Ribiška družina Mozirje je bila ustanovljena leta 1955 in gospodari z reko Dreto, zgornjim delom Savinje (do Letuša) in ribnikom pri Mozirskem gaju. Sodelovanje med ribiči in upravljavci parka je korektno in v obojestransko zadovoljstvo.
Avtohtone ribje vrste
V Mozirskem gaju živijo naslednje avtohtone ribje vrste:
-
Klen – lat. (Leuciscus Cephalus)
Ima podolgovato, valjasto, ob bokih nekoliko sploščeno telo, veliko glavo in širok gobec. Hrbet je temen z zelenkastim ali rjavkastim odsevom. Boki so zlatorumeni, trebuh pa umazano bel. Zraste lahko več kot 50 cm in je lahko težji kot 4 kg.
-
Lipan – lat. (Thymallus)
Telo je podolgovato in ploščato, s precej vzbočenim hrbtom in visoko hrbtno plavutjo. Hrbet je rjavkasto, zelenkasto ali modro siv, boki pa imajo srebrn, zlato rumen ali celo mavričen lesk. Trebuh je belkast. Zraste tudi več 50 cm in teže 1,5 kg.
-
Mrena – lat. (Barbus Barbus)
Telo je podolgovato in valjasto. Hrbet je rjavo zelen, boki rumenkasto bleščeči. Trebuh ima umazano bel. Okoli ust ima štiri brčice. Med drstjo so ikre strupene. Zraste do dolžine 90 cm in teže tudi nad 4 kg.
-
Sulec – lat. (Hucho Hucho)
Telo je valjaste oblike. Hrbet je zelenkasto do rjavkasto siv, boki so svetlejši. Trebuh je srebrnkasto bel. Pravijo mu tudi kralj rek in je zelo dragocena trofeja. Zraste tudi nad 120 cm v idealnih pogojih in čistih rekah. Tehta lahko več kot 20 kg in dočaka lahko starost 15 let.
-
Potočna postrv ali potočnica – lat. (Salmo Trutta Fario)
Telo je podolgovato in valjasto, ob straneh sploščeno. Po telesu ima majhne luske in rdeče in črne pike. To je naša najbolj poznana riba v čistih manjših potokih. Zraste tudi do 80 cm dolžine, odvisno od življenjskih pogojev.