Med najbolj prepoznavne in v prostoru izstopajoče objekte v Sloveniji zagotovo sodijo kozolci, ki niso nikjer drugje no svetu razširjeni v takšnem obsegu kot prav na našem ozemlju.
Prvi kozolci niso imeli lastnosti stavb. Zasnovani so bili kot preprosto sušilo v obliki navpičnih kolov ali stebrov in prečnih rant. Bistveno pozneje je njihov stavbni razvoj pripeljal do zanimivih konstrukcijskih izvedb. V želji, do bi vlogo kozolcu še povečali, so iz dveh vzporedno stoječih enojnih kozolcev nastali dvojni kozolci, ki so jih v določenem razvojnem obdobju prekrili z dvokapno streho.
Leseni kozolec v Mozirskem gaju
Enojni kozolci so obstajali že v 17. stoletju, ob koncu 18. in zlasti v 19. stoletju pa je nastala večina danes ohranjenih kozolcev no Slovenskem. V drugi polovici 20. stoletja se je pomen kozolcev začel hitro zmanjševati, saj se je žetev žita tehnološko posodobila, v zadnjih letih pa je spremenilo tudi spravilo sena. Leseni kozolec, značilen za našo pokrajino, je ena izmed zadnjih etnografskih pridobitev Mozirskega gaja.
